Cassinijeva misija se pripravlja na končno

.

Cassinijeva misija se pripravlja na končno

Cassini je od leta 2004 v orbiti s Saturnom in bo kmalu zaključil svoje veliko poslanstvo. 26. aprila bo izvedel prvo serijo potopov skozi razdaljo 2400 km med obroči in planetom.

»Nikoli tega ni ponovila nobena vesoljska ladja. Ampak to smo pogumno storili 22-krat, «je dejal Thomas Zuryuhen, skrbnik direktorata za znanstvene misije v Washingtonu. - »Izvajanje takšnih manevrov bo pomagalo razumeti nastanek in razvoj velikih planetov in planetarnih sistemov.«

Cassini je uspel narediti številna neverjetna odkritja, med njimi: globalni ocean z znaki hidrotermalne aktivnosti na ledenem satelitu Enceladus in tekoča metanska morja Titan.

Minilo je 20 let od začetka in 13 let rotacije okoli planeta, zato je naprava porabila skoraj celotno zalogo goriva. Da bi zaščitili lune in planet, da ne bi bili okuženi z mikrobi na zemlji, je bilo odločeno, da bo ladja udarila proti površini. Toda celo smrtonosni let postane nova edinstvena misija, saj bomo v naslednjih petih mesecih prejeli neverjetne posnetke obročev iz najbližje možne razdalje. Skupina upa, da bo bolje razumela notranjo strukturo planeta in izvor obročev, prav tako pa bo dobila prvo natančno sliko o ozračju na svetu in podrobneje pogledala oblake. Zdaj znanstveniki preverjajo seznam ukazov, ki jih bo sonda izvajala med potopom. 11. aprila bodo v sistem prenesli zaporedje teh operacij.

22. april Cassini se bo preselil iz svoje orbite do zadnjega bližnjega leta divovskega satelita Titan. To bo zdrobilo trajektorijo aparata, po katerem se bo orbita Cassinija začela krčiti in prešla bo med planet in notranji rob obročev.

Modeli so pokazali, da v notranjosti ne sme biti velikih delcev, ki bi lahko poškodovali ladjo. Sredi septembra se bo pot gibanja aparata upogibala, da se bo lahko potopil v planet. 15. september bo začel spuščanje in pošiljal podatke iz instrumentov na Zemljo .

Grand Final Cassini je nepozaben dogodek, saj zaznamuje razvoj vesoljskih raziskav in nov korak v razvoju daljnosežnih prostorov.

Komentarjev (0)
Iskanje