Nekateri raziskovalci verjamejo, da moramo iskanje nezemeljskega življenja razširiti izven našega sončnega sistema.
"Znanstveniki, ki pregledujejo ozračje eksoplanetov, ki iščejo pline, ki lahko podprejo življenje, iščejo veliko več kot le kisik, metan in druge znane biološke lastnosti," so povedali Sarah Seager in William Bein z Massachusetts Institute of Technology v preglednem članku, objavljenem 6. marca v reviji. Predujmi.
»Vemo, da ne bo veliko sprejemljivih planetov,« je po elektronski pošti poročal Seeger. "Želimo se prepričati, da ne bomo zamudili niti ene biološke lastnosti, ampak moramo razmišljati zunaj okvira. Kisik je znak življenja tukaj na Zemlji, toda kakšne so možnosti, da bo prisoten na eksoplanetih?"
Do danes so znanstveniki odkrili več kot 1800 tujih planetov, ki se večinoma razlikujejo od svetov v našem sončnem sistemu.
"Neverjetno je, da je najpogostejša vrsta planetov v naši galaksiji vrsta planetov, ki se razlikujejo po velikosti od Zemlje do Neptuna. Ti planeti niso planeti zemeljskega tipa ali plinski velikani in za njih nimamo teorije oblikovanja," so zapisali Seager in Bane. Raznolikost eksoplanet poveča zelo resnično možnost, da je tuje življenje povsem drugačno od Zemlje, tudi če živijo v svetu, podobnem našem. Na primer, kakšno bi lahko bilo življenje na planetu, v katerem atmosfera prevladuje molekularni vodik namesto dušika in kisika?
»Čeprav takšnih planetov še ni bilo opaziti, teorija predlaga njihov obstoj,« so zapisali Seager in Baine.
Na podlagi te logike se raziskovalci zavzemajo za odprt pristop, da bi s sistematično in celovito študijo najprej opredelili vse žive biološke lastnosti.
"Kratkoročni cilj je razumeti, katere molekule so lahko biološke lastnosti v atmosferi eksoplanet. Sistematična tabela kemikalij, ki lahko podpirajo življenje, bo dala izhodišče za napovedovanje, katere molekule so stabilne, hlapne in ki jih je mogoče zaznati na daljavo s pomočjo vesoljskih teleskopov." - dodal je Seager in Bane.
Za tako zapleten projekt, najverjetneje, bo trajalo leta. Znanstveniki pa so že začeli raziskovati atmosfere eksoplanetov, pri čemer so uporabili takšna orodja, kot je teleskop Very Southern Telescope evropskega južnega observatorija v Čilu. V bližnji prihodnosti bo iskanje okrepljeno z uvedbo satelitskega teleskopa NASI Transiting Exoplanet Survey Satellite leta 2017 in vesoljskega teleskopa Jamesa Webba leta 2018. Prvi bo moral odkriti številne bližnje skalnate planete, druga pa bo raziskala njihovo vzdušje.
Masivni teleskopi na tleh, kot so Giant Magellan Telescope, Teleskop trideset metrov in Evropski izredno velik teleskop, ki imajo svetlobno površino 24 metrov, 30 metrov oziroma 39 metrov, bi morali povečati možnosti iskanja.
Seager in mnogi drugi strokovnjaki pravijo, da je za iskanje bioloških znakov potreben vesoljski teleskop z ogledalom od 10 do 12 m. Takšno orodje lahko potencialno analizira zadostno število eksoplanet za nekatere sklepe.
