Astronomi so odkrili majhno supermasivno črno luknjo, ki se skriva v središču pritlične galaksije, oddaljene 340 milijonov svetlobnih let. In tudi če so njegove dimenzije majhne, lahko pomaga rešiti najbolj zapletene uganke črnih lukenj.
Črna luknja je bila najdena v pritlični galaksiji RGG 118, danes pa je najmanjša črna luknja, ki jo poznamo, a njena impresivna masa je 50.000-krat večja od mase našega Sonca. Vendar pa je še vedno manj kot polovica mase naslednje najmanjše odkrite supermasivne črne luknje in 100-krat manj kot masa supermasivne črne luknje, ki se nahaja v središču naše galaksije.
Primerjalni rezultati kažejo, da je črna luknja RGG 200 000-krat manjša od največje znane supermasivne črne luknje.
Tudi kljub primerjanju velikosti je ta na novo odkrita črna luknja izjemno pomembna za astronome, ki poskušajo razumeti kompleksne evolucijske procese, ki prevladujejo nad razvojem supermasivnih črnih zvezd, ki se nahajajo v skoraj vseh galaksijah, in kako določajo razvoj galaksij gostiteljic.
Slika RGG 118
»Morda se sliši kontroverzno, toda iskanje take majhne, velike črne luknje je zelo pomembno,« pravi Vivian Balthasar z Univerze v Michiganu v Ann Arborju za objavo novic NASA. "Opazovanja najlažjih supermasivnih črnih lukenj lahko uporabimo za boljše razumevanje, kako rastejo črne luknje različnih velikosti." RGG 118 je bil prvotno odkrit s projektom Sloan Digital Celestial Survey, ekipa, ki jo je vodil Balthazar, pa je uporabila NASA Chandra X-ray observatorij in 6,5-metrski teleskop Magellan v Čilu za opis presenetljivo majhne supermasivne črne luknje. S pomočjo Magellanovega teleskopa so lahko vizualno pregledali gibanje hladnega plina v središču RGG 118 in s pomočjo Chandre pridobili sliko rentgenskega sevanja iz vročega vrtinčnega plina v neposredni bližini črne luknje. Oba načina sta dokazala, da se črna luknja galaksije RGG 118 obnaša tako kot tudi druge supermasivne črne luknje v centrih galaksij.
To odkritje je potrdilo tudi hitrost vrtenja zvezd okoli črne luknje v srcu galaksije.
»Ugotovili smo, da se ta majhna supermasivna črna luknja obnaša na enak način kot njene večje in v nekaterih primerih tudi večje sorodnike,« je dodala soavtorica Amy Reyns z Univerze v Michiganu. "To nam pove, da črne zvezde rastejo enako, ne glede na njihovo velikost."
Ena od največjih skrivnosti moderne astrofizike je obstoj resnično ogromne, milijarde krat večje od mase supermasivne črne luknje, ki naj bi obstajala v vesolju manj kot milijardo let po Velikem poku. Astronomi upajo, da bodo obnovili model evolucije z odkritjem tega majhnega primera črne luknje. Teorija pravi, da se supermasivne črne luknje oblikujejo bodisi kot posledica hitrega propada velikih plinskih oblakov, katerih masa je 100.000-krat večja od mase našega sonca, ali pa se pojavijo kot posledica propada velikih zvezd. Zdaj imamo priložnost ugotoviti, kateri od teh modelov je najverjetneje na primeru RGG 118.
"Dominirajo nam dve ideji o tem, kako se rodijo supermasivne črne luknje," pravi Elena Gallo, druga raziskovalka z Univerze v Michiganu. »Črna luknja galaksije RGG 118 služi kot nadomestek za tiste luknje, ki so obstajale v mladem vesolju, in kot rezultat lahko pomaga razumeti, katera od njih je resnična.«
