Napoved eksoplanetarstva: Jutri Oblačno. Možna groba vročina

Napoved eksoplanetarstva: Jutri Oblačno. Možna groba vročina

Zemeljsko podobni eksoplaneti imajo nestalni in kompleksni vremenski sistem z nepredvidljivim in spreminjajočim se podnebjem, vendar je dinamika ekso-atmosfere v oddaljenih svetovih še vedno velika skrivnost.

Z uporabo natančnih podatkov iz vesoljskega teleskopa Kepler se je skupina raziskovalcev z Univerze v Torontu, Univerze v Yorku in Queen's University v Belfastu osredotočila na šest velikih eksoplanet in opazovala rotacijo teh planetov okoli zvezd, da bi našla vzorce v njihovih globalnih vremenskih sistemih.

Seveda ne govorimo o eksoplanetih, vsaj nekaj, kar spominja na Zemljo, veliko jih je težje opazovati; naši svetovi so vroči (več kot 1600 stopinj Celzija, ali 2900 stopinj Fahrenheita) in masivni plinski velikani se vrtijo okoli svojih zvezd na zelo blizu. V prihodnje, ko bo naša oprema postala tehnično bolj zapletena, bodo metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje tujih vremenskih sistemov, ki so oddaljene od nas, uporabljene tudi pri raziskavah majhnih kamnitih planetov.

Da bi podrobneje preučili te svetove, so raziskovalci opazovali različne faze orbite teh eksoplanet. Podobno kot faze naše Lune, ki so odvisne od kota Sonca, ki osvetljuje njegovo površino, z vidika Zemljinega opazovalca imajo oddaljene eksoplanete precej podobne faze, ki jih je mogoče opazovati z razdalje mnogih svetlobnih let. "Vreme drugih svetov smo določili z merjenjem sprememb na planetih, med njihovim prehodom od starševske zvezde, da bi izvedeli več o ciklu dneva in noči na eksoplanteh," je povedala Lisa Esteves z Univerze v Torontu, vodilne avtorice študije. "Sledili smo, kako vsak od njih gre skozi svoj cikel faz, med katerim so različni deli planeta svetlo osvetljeni z zvezdico ali pa so v popolni temi."

Med nastankom planetarnega sistema v zvezdi se planeti, ki so najbližje zvezdi, po predpostavkah, vrtijo v nasprotni smeri urinega kazalca, kar je podobno desnemu gibanju v smislu orbite planeta. Tako se v večini velikih plinastih velikanov, verjetno od samega začetka obstoja planeta, oblikuje vzhodni tok atmosferskih vetrov. Znanstveniki so tudi ugotovili, da se oblaki, ki se tvorijo na nočni strani eksoplaneta, ki se raztezajo na svojo dnevno stran, segrejejo in nato hitro razpadejo.

Zelo zanimivo je bilo, ko je ekipa videla povečanje svetlosti v štirih svetovih v jutranjem času, v drugih dveh pa zvečer, tako da nam oba odkrijeta zanimive nasvete za razumevanje narave atmosfere teh šestih eksoplanet.

"Vetri še naprej vozijo oblake na dnevno stran, kjer se segrejejo in razpršijo, za seboj pa ostane čisto jedilno nebo," pravi Estevez. "Ti vetrovi premikajo topel zrak vzhodno od poldnevnika, kar je v tem času sredi dneva, kar popelje v višje temperature." »Če primerjamo planetarne podatke o predhodno določenih temperaturah s faznim merilnim ciklom Keplerja, smo ugotovili, da je presežna svetlost na jutranji strani najverjetneje posledica odboja svetlobe zvezd,« pravi Esteves. "Ti štirje planeti niso dovolj vroči, da bi ustvarili presežek svetlobe iz toplotnega sevanja."

"Presežna svetloba, ki jo vidimo na dveh zelo vročih planetih, lahko razložimo s toplotnim sevanjem," je dodala. "Najverjetneje je to mogoče razložiti z dejstvom, da vetrovi v tem primeru premikajo toploto na večerno stran in s tem ustvarjajo preveliko svetlost."

V preteklosti so se Keplerjevi podatki uporabljali predvsem za merjenje odbite in toplotne svetlobe eksoplanet, danes pa je to prvi poskus merjenja sprememb svetlosti faz eksoplanet, da bi določili cikel dneva in noči, pa tudi dinamiko eksoplanetarnih vremenskih razmer.

"Prihajajoče vesoljske misije bi morale razkriti še veliko manjših planetov okrog svetlih zvezd, ki bodo glavni cilji za prihodnje podrobne raziskave," pravi soavtor Ray Jayavardhana z Univerze v Yorku. "Upam, da bomo nekega dne v bližnji prihodnosti govorili o vremenskih poročilih iz tujih svetov, pa tudi o vremenu na Zemlji, le primerjave z domačim planetom."

Komentarjev (0)
Iskanje