Skrivnost srca meglice Rozeta

Skrivnost srca meglice Rozeta

Podoba rozetne meglice, ki temelji na severnem galaktičnem zrakoplovu H-alfa

Dolga leta je luknja v srcu veličastnega rožnatega oblaka zmedla znanstvenike. Vendar pa nova študija na Univerzi v Leedsu (Združeno kraljestvo) poskuša razložiti divergenco parametrov votline Rosette in osrednjih zvezd.

Meglica Rosette živi na ozemlju Rimske ceste na razdalji 5000 svetlobnih let od nas. Znan je po rožnati barvi in ​​osrednji luknji. Meglica velja za medzvezdni oblak, napolnjen s prahom, helijem, vodikom in drugimi ioniziranimi plini z več masivnimi osrednjimi zvezdami.

Zvezdni vetrovi in ​​ionizirajoče žarke vplivajo na obliko velikega molekularnega oblaka. Toda starost in velikost opazovane votline je premajhna v primerjavi s kazalniki osrednjih zvezd.

Računalniško modeliranje nam je omogočilo, da smo opazili, da se tvorba meglice začne v ozkem listnatem molekularnem oblaku in ne v obliki sferičnega ali gostega diska. Prva možnost bo ustvarila majhno centralno votlino.

Masivne zvezde v meglici Rosette so dosegle le nekaj milijonov let. Njihovi vetrovi se bodo z leti sprostili in desetkrat povečali osrednjo votlino.

Skrivnost srca meglice Rozeta

3D vizualizacija simulacijske meglice dokazuje, da je v obliki diska gosto oblikovan molekularni oblak (rdeča), šibek zvezdni (modri) in magnetno polje (siva). Magnetno polje ima ključno vlogo pri oblikovanju diska kot pa sferičnega tipa.

Znanstveniki so ponovno ustvarili povratni učinek zvezdnega vetra in nastanek meglic v različnih modelih molekularnih oblakov, vključno s tankim filamentnim diskom in raztrgano kroglo. Tanka plošča se najbolje ujema. Prav tako je bilo srečo, da se podatki lahko uporabijo za modele iz pregleda Gaia.

Skrivnost srca meglice Rozeta

Rezina imitacije rožnate meglice, ki je pravokotna na disk molekularnega oblaka. Disk (rdeča) usmerja veter iz osrednje zvezde (modra) in oblake (zelena)

Uporaba podatkov v modelih je omogočila opozoriti na stopnjo vpliva posameznih zvezd v meglici. Poleg tega nameravajo razmisliti o podobnih objektih v naši galaksiji in identificirati vzorec za oblikovanje forme.

Za izdelavo modelov je bil uporabljen Center za napredne študije v Leedsu. Za 9 simulacij je bilo potrebnih pol milijona ur (približno 57 let na standardnem računalniku).

Komentarjev (0)
Iskanje