Nazaj na nedavno preteklost. 3. avgust 1998, Boulder (Kolorado). Ure so si privoščile opoldne, zunaj pa je temno. Na vrhu se je zgostil gost oblak, ki je 30 minut prekril tla. Radiometri so pokazali izjemno nizko stopnjo vhodne svetlobe. Znanstveniki so tako zanimivi za ta incident, da so se leta 2017 odločili raziskati sončni mrk, da bi bolje razumeli zemeljski energetski sistem.
Naslednji dogodek popolnega sončnega mrka se pričakuje 21. avgusta. Ekipa bo modelirala proces na naprednem računalniškem programu. Če se bo vse dobro končalo, bomo lahko izboljšali ocene o količini sončne energije, ki vstopa v zemljo, in razumeli načelo reguliranja sistema z oblaki.
Kamera EPIC bo ustvarila podobno sliko iz Lagrangea 1 na razdalji milijon milj od planeta.
Zemeljski energetski sistem se nenehno premika, da bi ohranil ravnotežje med vhodnimi sončnimi žarki in odhodnim planetom. Oblaki imajo tukaj ključno vlogo.
Luna v času mrka bo oddala veliko senco. Ekipa že pozna dimenzije in lastnosti blokiranja svetlobe satelita, toda zemeljska in vesoljska oprema bo pomagala ugotoviti, kako senca vpliva na objekt vhodne sončne svetlobe.
V preteklosti so znanstveniki izvajali obsežne atmosferske meritve med mrkami, toda to je prvič, da bodo povezali zemeljsko in vesoljsko tehnologijo. V eksperimentu simulirajo popolni sončni mrk v tridimenzionalnem modelu transporta žarkov. Ta slika bo pokazala, kako se energija širi po zemlji. Sodobni modeli prikazujejo oblake v eni dimenziji. Za natančnejše rezultate pa potrebujete 3D videz. Njihova razlika je, da lahko v tridimenzionalni različici vidite in izračunate številne smeri, v katerih oblaki razpršijo prihajajočo svetlobo. Rezultati bodo vplivali na podnebne modele in kazalnike energetskega proračuna planeta.
Med obdobjem mrka bodo meritve na zemlji potekale v Casperju, Wyomingu in Kolumbiji.
Pandorin spektrometer bo spremljal vsako valovno dolžino svetlobe in piranometer bo meril skupno količino sončne energije v vseh smereh. Pred in po dogodku bodo znanstveniki izračunali tudi količino mikroelementov, absorbiranih v ozračju.
V vesolju bo dogodku sledila kamera EPIC na ladji DSCOVR ter kamere iz satelitov Terra in Aqua. Ta študija bo še en korak v 30-letnem delu NASA za merjenje vhodne sončne energije v zgornji atmosferi in planetarnega sunka v vesolje.
V jeseni naj bi se za nadaljnjo študijo začeli izvajati TSIS-1 na ISS in šesti instrument CERES za analizo sončnega sevanja.
