S pomočjo rentgenskega observatorija NASA Chandra so raziskovalci pridobili podatke o tisočih črnih lukenj, ki živijo blizu središča Rimske ceste. To bogastvo predstavljajo črne luknje zvezdne mase, katerih teža običajno doseže 5-30 sončnih mas. Najdeni so bili v treh svetlobnih letih od supermasivne črne luknje Strelec A *.
Teoretične študije zvezdne dinamike v galaksijah so pokazale, da se velika populacija črnih lukenj v zvezdni masi (približno 20.000 kosov) lahko premika navznoter glede na eone in se zbira okoli Strelca A *.
Črna luknja je sama po sebi nevidna. Vendar pa se pri približevanju predmetu začne izhajati plin iz satelita. Material pade v disk in se segreje na milijone stopinj, zaradi česar se sproščajo rentgenski žarki. Nekatere od teh rentgenskih binarij so zapisane na Chandra slikah.
Raziskovalci na Univerzi Columbia v New Yorku so uporabili te informacije za iskanje rentgenskih binarij, ki vsebujejo črne luknje v bližini Strelca A *. Študirali so rentgenske spektre na razdalji 12 svetlobnih let od osrednje supermasivne črne luknje. Nato izbrani viri z rentgenskimi spektri ustrezajo kazalcem binarnih sistemov. Tako smo uspeli najti 14 točk na razdalji 3 svetlobnih let od Strelca A *. Dva od njih verjetno vsebujeta rentgenske zvezde. Preostalih deset je označenih z rdečimi krogi, drugi viri pa so označeni z belo. Analize kažejo, da večina dvojic vsebuje črne luknje. Pomembno pa je omeniti, da se v pregledu pojavijo samo najsvetlejši dvojni predmeti. Zato lahko domnevamo, da obstaja velika, šibka populacija neevropskih virov (od 300 do tisoč) s črnimi luknjami.
To odkritje ne pomaga le razumeti proces nastajanja rentgenskih dvojčkov, ampak prispeva tudi k študiji gravitacijskih valov. Pri Strelcu A * bi morala obstajati še večja populacija črnih lukenj zvezdne mase brez spremljajočih zvezd. Teorija kaže na prisotnost več kot 10.000-40000 črnih lukenj v centru.